“Začetek pri osemindvajsetih letih je bil res težak. … Tedaj, ko nisem poznala mladega človeka bolnega, se nisem mogla sprijazniti z boleznijo. … Pater Simon Ašič (ki je bil njen spovednik in prijatelj) je bil prvi, ki mi je pomagal, da sem prišla v stik z bolniki. Bila sem na srečanju na Brezjah, ki ga že vrsto let prireja Ognjišče. Ko sem videla invalide na vozičkih, ko so mi na obisk pripeljali invalida, sem pomislila, kaj bi ta dal, da bi še hodil. Tako sem kmalu znala sprejemati, biti hvaležna Bogu za to, kar še imam moči in zdravja.”