Angelca Škufca

“»Ljubi Jezus, ti veš, komu je ta moja bolečina potrebna,« je prosila v svojem srcu. »Nakloni njene sadove tistemu, za katerega veš, da mu je potrebna. Praznik Vseh svetnikov se bliža, morda bo kdo omahoval, da bi pred praznikom stopil v spovednico. Po tej moji bolečini mu daj moči in poguma za spravo s teboj.«”

“Začetek pri osemindvajsetih letih je bil res težak. … Tedaj, ko nisem poznala mladega človeka bolnega, se nisem mogla sprijazniti z boleznijo. … Pater Simon Ašič (ki je bil njen spovednik in prijatelj) je bil prvi, ki mi je pomagal, da sem prišla v stik z bolniki. Bila sem na srečanju na Brezjah, ki ga že vrsto let prireja Ognjišče. Ko sem videla invalide na vozičkih, ko so mi na obisk pripeljali invalida, sem pomislila, kaj bi ta dal, da bi še hodil. Tako sem kmalu znala sprejemati, biti hvaležna Bogu za to, kar še imam moči in zdravja.”

“Vsaka zgodba ima resnično jedro, marsikaj pa spremenim. V vsako zgodbo pa položim nauk, čeprav nevsiljivo, a kdor želi, ga lahko najde.”

“Imam kar precej znancev, ki mi povedo, da ob prejemu Ognjišča najprej pogledajo, če je v njem kaj mojega, kar z veseljem preberejo. Nekateri me tudi okregajo, da so moje zgodbe prekratke.”